Revolucija Z: protesti, ki so zaznamovali leto 2025

V letu 2025 je generacija Z stopila s spleta na ulice – in svet tega ni mogel prezreti. Mladi so množično protestirali od podsaharske Afrike do Evrope, Azije in Latinske Amerike ter postali osrednji akterji protivladnih gibanj, ki so se vrstila skozi leto.

Še nekaj let prej, med letoma 2022 in začetkom 2025, se je po svetu utrdil medijski kliše, da je generacija Z apatična, lena in politično nezainteresirana. A do konca leta 2025 se je prav ta generacija izkazala za eno najbolj nekonvencionalnih in nepredvidljivih političnih sil zadnjih desetletij.

Kot piše Le Monde, je ta val mladinskih protestov del širšega trenda političnih mobilizacij, ki so se v zadnjem desetletju oblikovale ali okrepile prek družbenih omrežij. Mladinska spletna gibanja so se v preteklosti že večkrat prelila v množične demonstracije, kot denimo leta 2020 v Hongkongu proti zakonu o nacionalni varnosti, na Tajskem proti zakonodaji lèse majesté, ki omejuje svobodo govora o kraljevi družini, ter leta 2022 v Šrilanki, kjer so študentje vodili proteste Aragalaya proti gospodarski in politični krizi.

V letu 2024 so močni protivladni protesti izbruhnili v Bangladešu, Keniji in Srbiji. Leta 2025 pa so bila protestna žarišča še v Indoneziji, na Madagaskarju, v Mehiki, Maroku, Nepalu, Peruju, na Filipinih in v Vzhodnem Timorju.

Čeprav ima vsako protestno gibanje svoj poseben nacionalni kontekst, med mladimi protestniki opazimo presenetljivo veliko podobnosti. Kot poudarja ameriško mislišče Council on Foreign Relations, jih povezujejo skupni slogani proti korupciji, nepotizmu, neenakosti, brezposelnosti ter razpadu javnih storitev. Njihove zahteve so izrazito socialno-ekonomske, kar se razlikuje od prejšnjih generacij protestnikov, ki so se mobilizirali predvsem okrog političnih idej, kot so nacionalizem, socializem ali demokratizacija, še navaja Council on Foreign Relations.

"Podajanje rok prek državnih meja"

Seveda pa to ni prvič, da so mladi v prvih vrstah protestov. V ospredju družbenih uporov so pravzaprav že, odkar ti obstajajo. Od študentskih uporov maja 1968 v Franciji do protestov proti vietnamski vojni in gibanja za državljanske pravice v ZDA, pa vse do gibanja Occupy in Arabske pomladi, so prav mladi pogosto igrali osrednjo vlogo pri spodbujanju sprememb. Generacija Z pri tem ni izjema, razlikuje pa se v orodjih, ki jih uporablja za organizacijo in mobilizacijo, piše CNN.

Svoje aktivistične prakse je generacija Z preselila na digitalne platforme, kot so Instagram, TikTok, Discord in Telegram. Ta orodja omogočajo hitro, decentralizirano usklajevanje, sprotno izmenjavo informacij in ustvarjanje viralnih simbolov, ki povezujejo raznolike skupine po svetu. "Za tovrstno mobilizacijo ne potrebujete nujno velike organizacije ali gibanja," je o taktikah protestnikov za CNN dejal Bart Cammaerts.

Subir Sinha, direktor Inštituta za južnoazijske študije na univerzi SOAS, je za CNN dodal, da se generacija Z pri organizaciji protestov pogosto zgleduje po svojih vrstnikih v drugih državah, pri čemer jim družbena omrežja močno olajšajo izmenjavo idej. "Ko vidijo, da se je nekje drugje zgodila podobna situacija in da so ljudje dosegli določeno stopnjo uspeha … si rečejo: poskusimo še mi," pravi Sinha. "Kot da bi si podajali roke prek državnih meja."

Da so se taktike spremenile, ponazarja primer iz Maroka, kjer je anonimni Discord strežnik "GenZ 212" od začetka protestov v nekaj dneh narasel s 3.000 na več kot 130.000 članov, je 2. oktobra poročal Reuters. Takšna spletna moč omogoča, da so protesti bolj spontani in decentralizirani, pogosto brez formalnega vodstva, zaradi česar jih oblasti težje razbijejo in zato privlačnejši za mlade, ki v nekaterih državah s sodelovanjem tvegajo tudi lastno varnost, za CNN opozarja Cammaerts.

Podoben razvoj je bil tudi na Madagaskarju, kjer se je gibanje Gen Z Mada začelo na Facebooku in TikToku, nato pa se povezalo še s tradicionalnimi civilnodružbenimi organizacijami in sindikati.

Ko digitalni protesti generacije Z presežejo razredne in generacijske meje, dobijo dodatno moč in potencial za širši družbeni preboj, pojasnjuje Subir Sinha. "Takrat to ni več le stvar generacije Z," pravi. "Postane nekaj veliko večjega – pravo množično družbeno gibanje."

Boj že leto dni bije tudi srbska mladina

In tako kot drugod po svetu se je tudi v Evropi oblikoval upor, ki združuje zahteve po odgovornosti oblasti in odpor proti sistemski korupciji. Najizraziteje v Srbiji, kjer so protesti izbruhnili po tragičnem zrušenju nadstreška železniške postaje v Novem Sadu, v katerem je umrlo 16 ljudi.

Protesti, ki trajajo že približno leto dni, so usmerjeni proti skorumpiranemu režimu in zahtevajo odgovornost za nesrečo v Novem Sadu. Študenti so obenem pozvali predsednika Aleksandra Vučića, naj razpiše predčasne parlamentarne volitve, a za zdaj brez uspeha.

"Vsi razumemo isti jezik, jezik zatiranja"

Za razliko od številnih drugih protestov generacije Z po svetu pa srbski študenti pri svojih demonstracijah ne uporabljajo simbola, ki je postal eden od najbolj prepoznavnih znakov letošnjega globalnega mladinskega upora: piratske zastave z lobanjo in slamnikom iz kultne japonske serije One Piece.

Zastava Jolly Roger, ki v stripu in animirani seriji predstavlja skupino Straw Hat Pirates – upornike, ki se borijo proti skorumpiranim in represivnim oblastem – je postala prispodoba boja generacije Z proti zatiranju. Letos je plapolala nad protestniki od Nepala do Madagaskarja in Mehike.

"Čeprav govorimo različne jezike in prihajamo iz različnih kultur, vsi razumemo isti jezik – jezik zatiranja," je za The Guardian povedal 23-letni Eugero Vincent Liberato, organizator filipinskih protestov v Manili. "Zastavo vidimo kot simbol osvoboditve od zatiranja … kot opomnik, da se moramo vedno boriti za prihodnost, ki si jo zaslužimo."

V Nepalu zagorel parlament

Čeprav so protesti v Srbiji eden najodmevnejših evropskih primerov, pa se je ena najbolj radikalnih in politično prelomnih zgodb generacije Z letos odvila v Nepalu. V državi, kjer brezposelnost mladih presega 20 odstotkov in kjer skoraj tretjino BDP predstavljajo nakazila iz tujine, je gospodarska stagnacija že dolgo spremljala politični sistem, ujet v rokah majhne, zakoreninjene elite, obremenjene s korupcijo in nenehnimi krizami.

Iskra se je vnela septembra 2025, ko je v Nepalu na internetu postala viralna kampanja, ki se je norčevala iz "nepo babies", privilegiranih otrok politikov. Vlada je v odziv blokirala več kot dve ducat družbenih omrežij, uradno zaradi kršitev registracijskih pravil, a večina je to razumela kot poskus utišanja kritike. Nenadna digitalna blokada je mlade odrezala od sveta in medsebojne komunikacije, kar je sprožilo val ogorčenja.

V začetku septembra so v Katmanduju izbruhnili množični protesti, ki so se hitro sprevrgli v nasilje. Že naslednjo noč so zagoreli parlament in vladne stavbe, premier K. P. Šarma Oli pa je odstopil.

Sredi kaosa so protestniki na Discordu izvedli simbolne "volitve" in kot vodjo začasne vlade predlagali Sušilo Karki, prvo žensko vrhovno sodnico v Nepalu in ugledno protikorupcijsko osebnost. Ko je 12. septembra prisegla, so mnogi v Nepalu ta trenutek razumeli kot generacijsko zmago nad oligarhijo.

Kljub temu pred njimi številni izzivi

Protestnikom je uspelo vlade strmoglaviti tudi v Bangladešu in na Madagaskarju, a strokovnjaki opozarjajo, da najtežji izzivi šele prihajajo, in sicer kako uresničiti dolgoročne in vzdržne reforme. Digitalna gibanja se lahko hitro razširijo, vendar pa, kot poudarja Michelle Gavin iz Council on Foreign Relations, takšni "digitalno organizirani upori običajno niso zelo hierarhični", kar otežuje izvedbo konkretnih sprememb, ko stara oblast pade.

Podobno ugotavlja Joshua Kurlantzick za World Politics Review, ki opozarja, da številnim novejšim protestnim gibanjem primanjkuje jasne strategije, kako svoje zahteve preoblikovati v zakonodajne prednostne naloge, kako vstopiti v politične institucije in prevzeti odgovornost za vodenje države.

Kurlantzick opozarja, da bi lahko generacija Z močno povečala svoj politični vpliv, če bi gradila zavezništva med civilnodružbenimi skupinami, političnimi strankami in institucionalnimi akterji. Primer takšnega uspeha je Tajska, kjer se je po protestih leta 2020 oblikovala nova generacija progresivnih voditeljev, ki je ustanovila Ljudsko stranko. Ta je leta 2023 osvojila največ poslanskih sedežev.

Ker se več držav – med njimi Maroko, Nepal in Peru – pripravlja na volitve leta 2026, strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko generacija Z odigrala pomembno vlogo pri oblikovanju volilnih izidov. Njihove zahteve po soočanju s korupcijo, neenakostjo in političnim nezadovoljstvom bodo verjetno v središču prihodnjih političnih premikov, navaja mislišče Council on Foreign Relations.